Avtorica
Tina Šoln
Kot v svojem delu Radio: zakaj te imamo radi piše Tatjana Pirc, radio velja za najbolj intimen medij. Uči nas pomembnosti poslušanja, hkrati pa je že dolgo z nami kjerkoli in kadarkoli – v avtu, v spalnici, na vrtu … Ravno zaradi intimnosti in posebne povezave, ki se – tudi zaradi odsotnosti slike – ustvarja med ustvarjalci in poslušalci, je danes radio najbolj zaupanja vreden množični medij. Zato vabilo na radijski intervju predstavlja posebno čast, a tudi odgovornost. Da se boste na radijski intervju čim boljše pripravili in boste po koncu pogovora tako vi kot novinar zadovoljni s posnetim materialom, smo za vas pripravili nekaj uporabnih nasvetov za pripravo.
Vabilo na radijski intervju predstavlja posebno čast, a tudi odgovornost.
Ko prejmete vabilo na radijski intervju, se – seveda – najprej zahvalite. Če ne poznate novinarja in oddaje, v katero ste vabljeni, je dobro, da na hitro preverite, kam ste povabljeni, da ugotovite, ali ste sploh primeren sogovornik, ali se ujemata vizija oddaje in vaša vizija oz. vizija podjetja/blagovne znamke, ki jo predstavljate … Če novinar v uvodnem klicu ali elektronskem sporočilu ne pove, kaj so predvidene teme in za kakšen tip intervjuja gre (lahko ste kot sogovornik le del neke oddaje ali pa gre za daljši poglobljeni intervju o vas ali vašem delu) ter koliko časa bo trajal intervju, ali bo potekal v živo ali se posname vnaprej …, preverite z novinarjem. Pomembno je, da pridobite čim več podatkov glede vsebine in izvedbe intervjuja. Ko se z novinarjem dogovorita za sodelovanje, sledi usklajevanje termina za snemanje. Če bo intervju potekal v živo, je seveda na vas, da prilagodite svoj urnik tako, da boste lahko pravočasno na snemanju in da boste imeli dovolj časa za sodelovanje v oddaji. Če gre za posnet intervju, pa najbolje, da kar takoj poveste, koliko ste prilagodljivi – tako glede časa kot glede lokacije, da se čim hitreje dogovori logistika izvedbe intervjuja. Čeprav bo novinar prosil za vašo telefonsko številko, pa si vedno tudi vi shranite njegovo telefonsko številko, saj si tako olajšate komunikacijo ob morebitnih nevšečnostih glede prihoda na snemanje, prestavljanja termina snemanja …
Od novinarja do novinarja je odvisno, ali vam pred intervjujem pošlje točna vprašanja, ki vam jih bo zastavil na snemanju. Čeprav se sprva zdi, da je to, da pred snemanjem ne dobite vprašanj, slabo, pa je kvečjemu prednost. Seveda, če se predvideva, da boste v pogovoru predstavili kakšna znanstvena dognanja, predstavili natančne poslovne rezultate ali pa mogoče spregovorili o kakšnem obdobju v vašem življenju, ki ga boste morali natančno časovno umestiti; se moramo na to pripraviti. Zato predlagam, da novinarja prosite za smernice o poteku pogovora in ga povprašate, ali potrebujete kakšne posebne in natančne podatke. Na podlagi smernic pa si nato pripravite svoje iztočnice (na papirju ali v glavi), ki vam bodo pomagale pri izvedbi intervjuja. Tudi če pred intervjujem prejmete novinarjeva vprašanja, vam – razen v izjemnih primerih – odsvetujem pripravo natančnih odgovorov. Zakaj? Radijski intervjuji veljajo za sproščen žanr, pri katerem pa vas novinarji natančno poslušajo in se na kakšen vaš odgovor odzovejo z nepredvidenim podvprašanjem. V takem primeru vas lahko »popolna« priprava na intervju, kjer ste se odgovore na vprašanja naučili bolj kot ne na pamet, vrže iz tira in povzroči veliko napetosti med snemanjem.
Po dogovarjanjih in pripravah je končno čas za snemanje intervjuja. Če intervju poteka v živo, je super, da ste na dogovorjenem mestu kakšnih 30 minut pred začetkom pogovora; tudi če gre za snemanje, pa ne bo nič narobe, če ste na radiu kakšnih 10 minut pred dogovorjenim terminom.
Sproščenost. Pri vseh medijskih nastopih je ključno, da ste to, kar ste. Da govorite iskreno, da se ne pretvarjate, da ste nekaj, kar niste. V današnjem svetu poslušalci hitro prepoznajo sogovornika, ki ni avtentičen in posledično – hitro premaknejo radijsko postajo ali zaprejo zavihek, v katerem so poslušali pogovor.
Izključite moteče dejavnike. Telefon na letalski način, računalnik – če ga uporabljate za iztočnice – med snemanjem ne potrebuje Wi-Fi povezave. Tudi sicer priporočam, da imate iztočnice, če jih potrebujete, zapisane na papirju. Zakaj je pomembno, da čim bolj omejimo moteče dejavnike? Zaradi ohranjanja pozornosti med snemanjem – med snemanjem sta vaša glavna fokusa novinar in vi oz. Vaše misli (v primeru pogovornih oddaj, kjer so prisotni še drugi sogovorniki, pa je nujno, da poslušate tudi njih, saj se lahko tako odzovete s kakšno repliko, dodate kakšen drug pogled na povedano …). Saj vsi vemo, kako hitro misli švigajo, ko na telefon prileti kakšno obvestilo in kako težko se je potem ponovno zbrati ...
Trema? Včasih se nam zdi, da je to, da imamo tremo pred kakšnim javnim nastopom, konec sveta. Ampak je pravzaprav ravno obratno. Trema nas samo spomni, da se bo zgodilo nekaj, kar ni običajno za naš vsakdan, ampak to ne pomeni, da ni pred nami super izkušnja. Ključen preskok, ki ga lahko naredimo pri premagovanju treme, je, da se zavedamo, da gre za zelo fizično občutje (podobno kot jeza) in zato najdemo fizične načine, kako premagovati tremo – meni npr. pomaga stresanje rok, ker se mi zdi, da na ta način te občutke strahu spravljam iz telesa; nekomu drugemu pa bo pomagal že sproščen pogovor z novinarjem pred začetkom snemanja.
Urejenost. Čeprav se na radiu snema samo zvok, je vseeno pomembno, da na snemanje pridemo urejeni. Najprej zato, ker se tako tudi sami počutimo bolje in ker je tudi radijski nastop medijski nastop – čeprav poslušalec pri poslušanju ne vidi vaše podobe, pa si mnenje o vas (tudi na podlagi videza) ustvarja novinar. Hkrati pa v dobi družbenih omrežij tudi radio postaja vedno bolj vizualen medij, zato lahko pričakujemo, da nas novinar prosi za fotografijo, pri nekaterih radijskih oddajah pa se pred ali med snemanjem posname tudi kakšne video vsebine za promocijo intervjuja na TikToku ali Instagram Reelsih.
Ob koncu snemanja se novinarju zahvalimo za priložnost in ga prosimo, da nam sporoči, kdaj bo intervju objavljen; v primeru, da bo objavljen tudi na spletu, ga prosimo še za povezavo do spletne objave.
Radijskim vsebinam so se v zadnjem desetletju pridružili podkasti, ki so dodobra spremenili produkcijo zvočnih vsebin. Čeprav so podkasti sprva predstavljali zgolj podaljšek vsebin, ki so jih v eter oddajale radijske postaje, platforme za poslušanje podkastov pa so na začetku pomenile dodaten kanal za distribucijo, so se pravila igre na trgu hitro spremenila. Radijskim oddajam so se pridružili posamezniki, ki so začeli snemati in s svetom deliti svoje podkaste. Podkast kot format ustvarjalcu omogoča več svobode – tako glede tem kot glede izvedbe, zato so pogovori, objavljeni kot podkasti, veliko bolj sproščeni, manj se pazi na pravilnost jezika (veliko je slenga, tujk, narečnih izrazov …), le redko se voditelj podkasta in gost vikata. V zadnjih letih pa se je podkastom kot prvotno izključno avdio vsebinam pridružil še video – zato je pomembno, da ob prejemu vabila k sodelovanju v podkastu povprašamo, ali se snema tudi video, da vemo svojo pripravo na pogovor prilagoditi temu. Sicer pa so nasveti za pripravo na sodelovanje v podkastu enaki zgoraj zapisanim nasvetom za sodelovanje v radijskem intervjuju, dodamo jim lahko le še kakšen odtenek sproščenosti več. Pa srečno!
Preberite tudi objavo "Korporativno komuniciranje v času konca zgodovine".