Avtorica
Petra Mlakar, Javni zavod Triglavski narodni park
Na prvi pogled je vse sila enostavno. Neokrnjena narava, čudovita pokrajina in ljudje, ki na tej neverjetni kulisi počnejo kaj, česar se spominjamo iz starih filmov. To je močan magnet za obiskovalce od blizu in daleč, zato v Triglavski narodni park prihajajo množično. Torej bi posli v tem delu države morali cveteti, prebivalci bi morali biti polni obilja in navdušeni nad domnevno pravljičnim življenjem.
Ne na pravljico, razmere v Triglavskem narodnem parku pogosto bolj spominjajo na napet triler, katerega razplet je težko napovedati. Po ocenah turističnih delavcev Julijske Alpe letno obišče okoli dva milijona ljudi, največ poleti. Pričakovanja obiskovalcev o mirnem uživanju v neokrnjeni naravi niso vedno izpolnjena. Kaj pa vse to pomeni za Javni zavod Triglavski narodni park? Med drugim tudi vrsto komunikacijskih izzivov, s katerim se skupaj z drugimi organizacijami soočamo ob rednih nalogah za ohranjanje narave, kulturne dediščine in zagotavljanje trajnostnega razvoja.
V nasprotju s prepričanji mnogih v našem zavodu ne pobiramo parkirnin, zaračunavamo cestnin in vstopnin. Naše delo je usmerjeno v ukrepe, ki bi čim bolj omilili vplive na okolje. Veliko naporov vlagamo v izobraževanje in ozaveščanje o pomenu zavarovanega območja. Ne varujemo samo narave, temveč tudi kulturno krajino, ki je posledica človeške roke, in skrbimo za dobrobit ljudi, prebivalcev Triglavskega narodnega parka, ki so njegovi prvi in največji varuhi.
Ne varujemo samo narave, temveč tudi kulturno krajino, ki je posledica človeške roke, in skrbimo za dobrobit ljudi, prebivalcev Triglavskega narodnega parka, ki so njegovi prvi in največji varuhi. Veliko naporov vlagamo ozaveščanje o pomenu zavarovanega območja.
Obiskovalcem vrata Triglavskega narodnega parka niso nikoli zaprta, saj jih ni, vanj lahko vstopi vsak. Celo ogromno stvari lahko počnemo v njem, vendar ne kadarkoli in ne vsepovsod. Hodimo in kolesarimo lahko po označenih poteh – zato, da živali in rastline lahko s čim manj motenj opravljajo vse življenjske procese. Mnoge med njimi so ogrožene, nekatere uspevajo le na območju Triglavskega narodnega parka.
Obiskovalcem vrata Triglavskega narodnega parka niso nikoli zaprta, saj jih ni, vanj lahko vstopi vsak. Celo ogromno stvari lahko počnemo v njem, vendar ne kadarkoli in ne vsepovsod.
Pestrost živalskih in rastlinskih vrst, ki ji pravimo biotska raznovrstnost, prinaša dobrobiti, ki jih v vsakdanjem življenju občutimo tudi ljudje. Območja z večjo biotsko pestrostjo so bolj odporna na bolezni ali ujme in si po njih lažje opomorejo. Že na pogled so po neljubih dogodkih hitreje videti prijetnejša in bolje opravljajo svoje vloge. Za gozd velja, da njegov vpliv (na primer na kakovost zraka) seže precej preko njegovih meja, enako velja za druge ekosisteme.
Narava je zelo občutljiva in na njene procese vplivamo že samo s svojo prisotnostjo. Zato v Triglavskem narodnem parku hodimo umirjeno, psa vodimo na povodcu in s seboj odnašamo njegove iztrebke, se vozimo, parkiramo, kampiramo in prenočujemo samo tam, kjer je to dovoljeno, ne uporabljamo dronov, se kopamo samo v Bohinjskem jezeru, nikakor pa ne v visokogorskih jezerih ...
Pravila in prepovedi preko ekranov zbujajo neprijetne občutke, sploh v času individualizma, ko v družbi vlada izrazita osredotočenost na posameznika in njegove koristi. Prizadevamo si, da bi jih ljudje poznali že pred obiskom Triglavskega narodnega parka in da bi jih, ko pridejo, spoštovali. Vendar pa to pomeni tudi, da morajo dobiti jasne odgovore na svoja vprašanja in imeti morajo vizijo, kako se bo njihovo spoštovanje pravil na terenu obrestovalo.
Pravila in prepovedi preko ekranov zbujajo neprijetne občutke, sploh v času individualizma, ko v družbi vlada osredotočenost na posameznika in njegove koristi. Zato prebivalce in obiskovalce Triglavskega narodnega parka spodbujamo, naj se o njihovi smiselnosti poučijo tudi na terenu.
Zato prebivalce in obiskovalce pogosto povabimo, naj se nam pridružijo na terenu: od pomladi do pozne jeseni na različnih vodenjih po terenu, vse leto pa v informacijskih centrih, na dogodkih, delavnicah. Pogosto tam lahko izrazijo tudi svoje mnenje, dobijo odgovore na vprašanja, dobijo širši vpogled na dogajanje v Triglavskem narodnem parku in ga doživijo. Prizadevamo si, da bi na različne načine dogajanje na terenu približali tudi tistim, ki se nam zaradi različnih vzrokov ne morejo pridružiti.
Ko se ljudje prepričajo, da je neka sprememba, ki so jo opazili, skrbno premišljena, jo lažje sprejmejo. Ko jim pojasnimo, da zanjo ni bila potrebna zgolj odločitev nekega uradnika iz pisarne, pač pa več napornih srečanj številnih vpletenih z zelo raznolikimi interesi, svoje morebitne kritike, ki so jih morda vajeni zapisovati v anonimne spletne komentarje, spremenijo v argumentirane in konstruktivne pobude.
Ko se ljudje prepričajo, da je neka sprememba, ki so jo opazili, skrbno premišljena, jo lažje sprejmejo.
Ljudje, ki pomen ohranjanja narodnega parka razumejo, so njegovi najbolj zavzeti ambasadorji.
Gostujoče znanje je rubrika na našem blogu, kjer k sodelovanju občasno povabimo strokovnjake iz različnih področij, povezanih s strateškim komuniciranjem. Z njihovimi vpogledi in izkušnjami želimo ponuditi širši pogled na trende, izzive in priložnosti v svetu komuniciranja ter tako obogatiti razumevanje dinamičnega medijskega prostora. Znanje je tokrat z nami delila Petra Mlakar, ki v Javnem zavodu Triglavski narodni park skrbi za odnose z javnostmi.