Piran. Dopust. Bevanda. Fejk mir.
V Piranu nisem več turistka. Niti čisto domačinka. Sem nekaj vmes – nekdo, ki prihaja in odhaja, a se vedno znova vrača. Poleti, pozimi, spomladi, jeseni … in še vmes. Vedno s ključem v torbi, z najljubšimi kotički, znanci in prijatelji. S svojim pomolom, oštarijo, bifejem in kavico – ki ima drugačen okus ob različnih urah dneva. Včasih z zelenim smoothijem za zajtrk, obvezno z bevando ob kosilu.