V svetu, kjer se vse meri, optimizira, avtomatizira in poenostavlja, ni nepomembno, kako se nekdo ob naši komunikaciji počuti. Večina naših sporočil danes potuje prek ekranov – elektronska pošta, klepetalniki, sporočila v aplikacijah, obvestila, ki jih "pingnemo" sredi dneva ... Hitro, udobno, učinkovito. A prav zato je toliko bolj pomembno, da ne izgubimo občutka za ton, kontekst in odnos. Da ne pozabimo, da je na drugi strani vedno oseba. In da ne pozabimo vzeti si časa tudi za osebni stik v živo. Tudi ton glasu, pogled v oči, trenutek tišine – vse to je komunikacija. Tista, ki si jo zapomnimo. Tista, ki gradi zaupanje. In tista, ki včasih pomeni več kot še tako dodelana predstavitev v PowerPointu.

‍

PRijaznost, toplina, spoštovanje – to niso "mehke" vrednote. So trda osnova kakovostnih odnosov. V poslu, ki temelji na zaupanju in sodelovanju, so morda celo najbolj strateške.

‍

V resnici je vse, kar počnemo komunikatorji, medčloveško. Tudi ko pripravljamo komunikacijsko strategijo, pišemo govore, oblikujemo kampanje ali upravljamo krizne situacije, na koncu vedno komuniciramo z – ljudmi. In ljudje si želimo biti slišani, razumljeni in spoštovani.

‍

Če bi to imeli ves čas v mislih, bi lahko bil naš (delovni) vsakdan, da ne rečem svet, lepši, PRijaznejši.

‍

Besedilo je bilo izvorno objavljeno kot uvodnik v reviji PR2 - št. 1 2025, katere urednica je Tamara. Revijo izdaja Slovensko društvo za odnose z javnostmi (PRSS), naročite pa jo lahko tu.

‍