Dobrodošli v dobi sporočilnosti brez vsebine.

‍

Forma nad vsebino

Mnogi komunicirajo, ker morajo – ker se to od njih pričakuje, ker je nekaj treba dati ven, ker konkurenca komunicira ali pa ker so že dolgo "tiho". A rezultat tega je komunikacija, ki sicer obstaja, a velikokrat nima ne teže in ne sporočilne vrednosti. Od oblikovno dovršenih video posnetkov, prijaznih sloganov, popolno oblikovanih grafik … Vse ok, a vprašanje je, kaj ostane po ogledu, kliku, všečku? Pogosto – nič. Forma je nadvladala nad vsebino, ta pa se je izgubila v množici informacij, ki vsakodnevno nastajajo in krožijo po spletu.

‍

Komunikacija kot iluzija napredka

Včasih komunikacija zapolni praznino, ki jo pusti realnost – ali vsaj tempo, ki ne dopušča vedno vsebinskih premikov. Podjetja želijo pokazati usmerjenost v prihodnost, še preden tja zares pridejo. Projekti poudarjajo vrednote, ki so morda še v procesu uresničevanja. V tem ni nujno cinizma – pogosto gre za željo po spodbudi in po signalu, kam želimo iti.

‍

A prav zato je pomembno, da se zavedamo razlike med tem, kar sporočamo, in tem, kar dejansko izvajamo. Komunikacija ima moč – in ravno zato mora biti zgrajena na resničnih temeljih, ne le na lepih obljubah.

‍

Ko komunikacija dobi težo

Ko podjetje ali organizacija spregovori z vsebino – jasno, iskreno in preverljivo –, ta komunikacija izstopa. Morda ni vedno najbolj všečna ali popolnoma »varna«, a zato toliko bolj pristna.

‍

Sporočila, ki temeljijo na resničnih prepričanjih in izkušnjah, nosijo večjo težo. Takšna komunikacija zahteva pogum – da se opredelimo, da izrazimo stališče in da stojimo za svojimi besedami. Prav to pa dolgoročno gradi zaupanje in razlikuje tiste, ki zares nekaj povedo, od tistih, ki zgolj govorijo.

‍

Prav zato je pomembno, da se zavedamo razlike med tem, kar sporočamo, in tem, kar dejansko izvajamo. Komunikacija ima moč – in ravno zato mora biti zgrajena na resničnih temeljih, ne le na lepih obljubah.

‍

Včasih je tišina bolj iskrena

Tudi odločitev, da ne komuniciraš, je lahko močno orodje. Tišina ima včasih več integritete kot generična izjava. In zaupanje ne temelji na tem, da govoriš ves čas – ampak na tem, da takrat, ko spregovoriš, imaš kaj za povedati.

‍

Manj hrupa, več smisla

Mislim, da bi si morali večkrat zastaviti vprašanje, kaj je sploh tisto, kar želimo povedati/sporočiti.

‍

Ne kako bo videti. Ne komu bo všeč. Ne koliko klikov bo dobilo. Ampak – kaj je vsebina?

‍

Če tega odgovora nimamo, je morda bolje, da ostanemo tiho. Včasih je prav tišina tista, ki pošlje najmočnejše sporočilo.

‍‍‍